Ne dovolim ti dvomiti
Bilo je tistih šest do devet dni,
ko sva letela preko kensingtonskih vrtov
in naju niso motile oči
pozabljenih, v plenice zavitih in
nikoli poimenovanih dečkov.
Ti, ves znojen
in oklevaje zazrt
v neverjetnost lastnega izginjanja
in jaz,
diskretno nagnjena nad rdečico
v pult potapljajočega se strežaja.
Na sliki bi ostala le
oguljena oranžna jopica
na bregovih Misisipija,
v noč odhajajoči parnik
in dve telesi,
izmučeni in speči.
Samo speči.
Nevredni, da o njiju kričijo galebi
nad vdano tišino
v luno zevajočih čolnov.
všeč :)
Vprašanje :
Nevredni, da o njiju kričijo galebi
nad v luno zevajočimi čolni.
- iz zevajočih čolnov.....? karkoli že :)
Lp
Pi
Ojla!
Ja, tisti zadnji verz tudi mene muči ... Se tok prelomi zaradi zaporedja dveh predlogov ...Poskusim drugače!
Hvala za odziv! Lep dan!
mm
PESEM, ki v sebi nosi toliko uvida v krivičnost sveta in nemoč protagonistov narediti kaj temu v bran, da je vredna izpostavitve. Prepričajo predvsem genialno izbran pesniški jezik, ki s preprostim, mehkim opisom (vsaj) dveh slik uspe v nas vzbuditi mnogo asociacij, povezav in zaključkov.
Lp, lidija
Hvala, Lidija!
Lp, Polona.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
- 22. 04. 2017 ob 19:41
- Prebrano 674 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 324.35
- Število ocen: 10