tri leta sem preživela v postelji. vsaj tako
sem rekla ljudem. včasih sem vstala zavita

v odejo. šla do morja se odvila in metala
vanj. po koščkih. prvi je bil vedno najlažji.

ostali so boleli. nohte sem zarila v prst
da me ni bolela samo ena stran. in kričala.

brez tona in spremljave. slišala me je
školjka v pesku in se nehala stekati v mraz.

slišal me je rak in se odločil da ne bo še
prišel. ne bo še prišel. slišal me je kos kovine

v njegovih rokah. stekla sem kot lisica v svoj
brlog. zvila svoj rep in ga pospravila v predal.

ne bo več žvenketal. ne bo več modro zadiral
dlak vsenaokoli. vsenaokoli. včeraj sem dobila

zeleno perje. stojim na obali z glavo pod
perutjo in čakam svojo drugo polovico. svojo

drugo polovico ki že tri leta ne plava več.

Vesna Šare