Hotela je, da jo sliši
pa je šepetala.
Hotela je, da jo vidi
pa se je skrila.
Hotela je, da jo ujame,
pa ni skočila.
Hotela je, da ne obupa,
pa mu ni dala možnosti.
Hotela je, da jo ljubi,
pa se je bala.
In zdaj je pripravljena.
Zunaj iz svojega skrivališča
vpije.
V letu čaka,
da jo ujame.
A zdaj je prepozno.
Izvenel je zadnji akord
njune simfonije.
Tovornjak je peljaj,
čez zadnji drobec,
njunih sanj.
Padla je.
Se ranila.
Nove rane za stare spomine

Indu