"Dišiš po nebesih."

Priznanje je zletelo

iz ust, ki govorijo laži.

Košček pekla je imela

med zobmi.

"Puhasta je tvoja sapa,

kakor oblak na nebu."

Vso noč bi jo poslušal.

A kaj, ko je kača

švignila iz grla na ramo

in nebo se je skotalilo

po klancu v nov dan.

Nebeške roke, nebeška glava.

Prav vse je bilo kakor dar

iz nebes, ko sva ležala

in gledala nebo.

Nebo se je smehljalo

in midva sva se smehljala nazaj,

k nebu in drug k drugemu.

Anže Fijavž