Jing Jang

Čutim ščemenje, ki v nedrih kali,
prodira vse globje v meso in v kri,
v valovih preplavi do zadnje me pore,
me strese, pogreva, zamegliti um zmore.

Kot vulkan izbruhne, kot lava se zlije,
ljubim vznesenost, ki ob tem oživi,
hočem da traja, naj raste, naj klije,
izgubljena bom ko me spet zapusti.

Živim za dneve ko čutim življenje,
ki nadvlada odmev ga krika v globeli,
sprijazni me v divjost energije, drhtenje,
razreši strahu, me brezupa zaceli.

Včasih... posrka me vase, mi dušo izprazni,
izgubim optimizma začrtano sled,
skrijem se v sebi čakajoča prikazni,
ki zagrizejo v živo me spet in spet.

Priznam, da bijem bitko jin-janga,
med hormoni in ničnimi demoni,
ki mi spreminjajo svet kakor ciganka,
ko poduči me o moji usodi.

Martina P

Komentiranje je zaprto!

Martina P
Napisal/a: Martina P

Pesmi

  • 18. 04. 2017 ob 23:56
  • Prebrano 458 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 101.93
  • Število ocen: 6

Zastavica