ZAVIČAJ
razjarena kopita
sunca. žeravo podne
bunca i bela svita
đurđevaka
otvorenih usta. rane
usamljenih. omčica.
zamka.
tistim, ki ostanejo, so zanka, ker ne vidijo lepot v njej ali tega, da je zunaj nje morda še več gorja, tisti, ki gredo, so ujeti na dolgo vrv, ki jih vedno znova povleče nazaj
tako doživljam svoj rodni kraj,
a nimam le ene besede kakor ti,
ki ga poimenuješ zavičaj
<3
lp
Pi
Poput lavirinta... a Zavičaj.
pozz
O, draga Irena! kakvu radost si mi priredila ovim stihovima. A prateći tekst opisuje upravo takvu situaciju kakva je sa rodnim krajem ... Hvala na pažnji i divnom komentaru. :)
Zagrljaj! (.)
Jagoda
Dragi Mihailo, upravo tako: lavirint osećanja u kome se može(š) lako izgubiti ili upasti u zamku ...Hvala na pažnji i divnom komentaru!
lp
Jagoda
Hvala, Mirko! :)
lp
Jagoda
Pesniška duša skozi prizmo pogleda na rodni kraj izraža istočasno tudi svojo samoto in hrepenenje po dotikih ... lepo, do bolečine.
Lp A
Hvala, Andrejka. <3
Podoba razžarjenosti, živosti, ki ostaja ne glede na podobo resničnega kraja - znotraj tistega, v katerega se je vklesala - se pridružujem ostalim in čestitke,
Ana
Hvala, Ana, na komentaru i pažnji.
lp
Jagoda
Jagoda, čestitam Ti!!!
Hvala, dragi prijatelju.
lp
Jagoda
Iskrene čestitke Jagoda!
Lp, Igor
Hvala, dragi Igore!
lp
Jagoda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jagodanikacevic
- 18. 04. 2017 ob 10:33
- Prebrano 689 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 269.48
- Število ocen: 11