samotna pot
Naj bo moja pot brez bolečin,
ko beli mrak me vase vzame,
naj v miru ovce razpustim
misleč, se bodo znašle same.
Odtisi moji, moja pot,
vihar naj jo pomede!
Izberite vi si svojo pot!
Usoda je neulovljiva
telo nasedlo, ko zgrešiš
v kaos oblikujejo se obzorja,
ko le dočakati jutra si želiš.
Kričal bi, pa si ne upaš,
prošnje, prestrašene in bedne,
šepetaš jih v počen rog,
a odgovorov ni za nevredne.
Kako samotna je ta pot!?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: arabela
- 16. 04. 2017 ob 15:22
- Prebrano 521 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 165.03
- Število ocen: 12
