
Nebo postoji
samo tamo
gdje ima ljudi
drveća
i svakojakih drugih
živih bića
što glave
grane i oči
okreću njemu
sve čudeć se
kad će jednom
da se sruši već
to meko zdanje
plačno od kiša
i izgubljenih duša
gdje braća pod njim
zbog hvata zemlje ratuju
bijedne i žedne
da tamo zastavu zabodu
u mrtvu slobodu
međ' križeve onih
u polju
u podzemlju
gdje nebo ne dopire
već mudro čeka
jednom da nam svima sine
svijetlo lice
sveistine.
Mozda bi nebo i trebalo da se sruši kad smo ovakvi...
Izuzetna slikovitost cijele pjesme. Dopada mi se! Lp
Hvala na divnom komentaru draga nightbeauty !
lp iz Zagreba,
Duško
Kljub teži sveta, v kateri se živi borijo za koščke zemlje ... še vedno lirična in globoka pesem, čestitke,
Ana
Hvala od srca draga Ana !
lp iz Zagreba,
Duško
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Duško Babić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!