tišina
pot je ostala
pred nama ,
vzela nama
je blatne škornje
in čevlje .
voz ki ga
ni videti
cvili
po poti
ki je ni .
nihče na
njem ne
spregovori ,
guganje voza
dojenčka
zaziba v spanje .
vroče sonce
suši globoke
zagnojene
rane.
sonce togo
kakor
rigor mortis.
ivan z
Napisal/a: ivan z
Pesmi
- 26. 03. 2009 ob 19:22
- Prebrano 766 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 174
- Število ocen: 5