je večer natanko sredi tedna..zame precej spokojen, 

po tem ko se pod soncem.. na razpeti babičini prevleki iz žameta, v daljavi bronasto obsijanih topolov, med skuštranimi bilkami nadejam predvsem posebej ljubega čtiva, znova.. ker vse naokrog že brsti, kot vsako pomlad.. Sanjarim..

V obilju izginjajočega zahodnega obzorja, ki odseva čez moji goli stegni bronasto..vzdrgetam..dokaj hitro ze zapuščam svoj na novo odkriti raj, še nekoliko ujeta v prizoru..razodeta oziroma v platnenih čeveljcih malček prezebla zakorakam v moment večernega časa...napoti domov moji temni lasje se krotijo piš severnega vetra

Tebi pišem, tudi žametno stvar sem že nadela na sušilec za perilo..in se drgetajoča ogrela z vročim tušem..

Razmišljam o vikendu, da obema ne bi primanjkovalo časa.. ker tvoj teden je najbrž kakorkoli že zapolnjen. Prideš z menoj med trave dolin, da zacvete rože ..


Objemam 

cintia77dreams