Gora (haibun)
Poznamo te! Vsako tvojo stezo, vsako razpoko, vsak tvoj kamen z odtisi nemirnih minut, ki smo jih vedno prinašali s seboj.
K tebi hitimo puščajoč za seboj vsakdanjost in težak zrak, izdihan iz pljuč zdolgočasenih ljudi. Beg pred norostjo.
Hodimo navzgor misleč, da vemo, kaj nas čaka pod tvojim nebom. Spoštujemo te in občudujemo in ti nas nagrajuješ. O bog, kolikokrat smo se dotaknil neba nad tvojim vrhom, kolikokrat smo z vriskom objeli tvojo tišino, da bi se potem napolnili z mirom, ki ga premore samo gora.
V premočenih gojzarjih, ki izhlapevajo svobodo, in z nahrbtnikom napolnjenim z drobnimi željami, z glasovi gorskih tišin, z nikoli napisanimi modrostmi pobranimi z gladkih gorskih sten, s kamenčki spominov z lastnih poti in z utrinki, ki jih nobeden plaz ne more zasuti, korakamo proti vrhu vedoč, da se taka pot nikoli ne konča.
Zato prosimo, da ne prižigate sveč. Poglejte proti vrhu in uzrli boste naše nasmehe.
Cepin upanja.
Zdrs v neskončnost pusti sled
zadnjega vboda.
Všečni so ti tvoji opisi gora. Branka. :-) Vtisi in odtisi s preljubih vzpetin žive tudi v meni.
Lp, Sašo
Hvala Sašo.Kar ostajajo vzdihi nemoč, ko slišim da se je isti dan, ko sem bila na Mali ponci ( v zelo teških razmerah) na Višu smrtno ponesrečil alpinist, ki sem ga poznala. Haibun je v bistvu posvečen njemu.
lpb
Res, take tragedije, ki se zgodijo v gorniških vrstah, še posebej vzburijo čustva ljubiteljev gora.
Lp, Sašo
Čudovit haibun! Prepoznati je namen.
Pred več kot tridesetimi leti smo šli iz Krnice mimo bivaka I na Malo Martuljško Ponco. Ko smo sestopali proti Trem macesnom, je eno dekle zdrsnilo že na samem poledenelem vrhu prelaza, vendar se je k sreči ustavila s cepinom.
Branka, srečno na tvojih poteh! In uživaj v lepoti gora!
Lp, Jošt Š.
Hvala Sašo, bodi mi fajn.
Hvala Milan. Ja, majhna napaka in zdrs je lahko usoden.
lpb
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
- 06. 04. 2017 ob 17:59
- Prebrano 624 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 134.63
- Število ocen: 9