Pokliči me nocoj,
ko v dalji ugašajo luči
in dežne kaplje po steklu polze,
korak za korakom odmeva v noč in vidim obraz Tvoj
pred menoj, kakor nekoč in zdi se, da bi se Te lahko dotaknila,
Tvoj nežen in večen dotik občutila.
Nekdo, nekje kliče me , nekdo, nekje izgovarja moje ime,
slišim šum dreves in šelestenje listov teh,
šepetanje rečnih valov in mirovanje širnih bregov.
Vem, da ta svet je del Tebe in vem, da v njem si Ti,
vse se v Tvojem bivanju utopi.
Iščem Te po skrivnih poteh,
iščem Te po davno izbrisanih sledeh, iščem Te, Tvoj večni smeh,
v lepoti tej, ki narava v sebi jo ima.

Maja Kržišnik