Sreče ni mogoče kupiti,
nasmeha v odkritosti
ni mogoče podkupiti,
da se prileze na ustnice
in nakaže smisel dnevu,
čas se sam odmika,
jemlje me in mi daje,
utrip, ki ga čutim,
dih, ki me postavlja
na moč nemirnih nog,
ki hitijo za svojo potjo.
Tako mi sanje povečajo
moč za še en novi dan,
čakajoča na pomlad,
na mesec maj, ki prihaja,
na dotik topline rok,
ki jih obožujem,
ja sreča, srečam te
in brez hitenja
lezem v tvojo sredino
in ti v resnici poljubljam
kratke noge, ki dajejo
Luni in skupnemu srcu
še en nasmeh in še eno igro.
Posvečeno Sreči Luni (4xpogon)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!