moji drobni dotiki kot madež
na tvoji koži. kot pot ki izginja

med tulipani in sije cvetne liste.
gora ne vrača. stoji da jo lahko

gledam. stapljam se z njo in jo
vrtim. kje je naslon. kje vzvod

mojega bitja. kateri prst je dovolj
moj. zmečkaj srce. ne moje. ne

svoje. pohodi srčiko popra da zatuli
kot midva. izpeta samo še rahlo

šelestiva. razbijem kozarec z vodo
najinih globočin. mokra sem. ko

sem najdlje trmasto praskam tvoje
znamenje. nekoč me bo zapeljalo

v kočo strmin. na steni oči in moje
poželenje. v ustih krušna peč na

kateri darujeva poganom in sužnjem
brsti. v meni srna zastrto okno

in sočen sadež. v meni si ti z iglo
novih besed. razigran zamolkel

in trajen kot sveča nad morjem.

Vesna Šare