druga verzija - brez ijkanja :)

prehitro

v stari hiši ni več doma

črn til vihra v molk

žal glasno bije

po zaraslih vratih v nazaj

s sten žil se lušči okus zibelk

prepozno zlije se v noge

pozabljena sladkost krvi

Zanimiva, močna, z okusom obžalovanja, ko ni več možnega povratka, vsaj tako jo berem, vidim...

lepo

Premagani s porazom ... in izgubljeni, če se zavemo ... in (nato) stene (verjetno) na (druge) strani (kože) ... in ponovno ugriz ...

Čestitke!

Lp, Jošt Š.  

Draga Pi, meni je prvotna varianta bolj všeč, le predlagam ti malenkostne popravke:

okus zibelk se lušči z žilnih sten

prepozno se nakaplja v usta pozabljena sladkost krvi

Kaj praviš?

Lp A

Triglav, hvala za komentar. Sem ga vesela. Ja, včasih hočemo na vrata, ki jih ni več.

*

Salke, zelo dobro si me prebral. Hvala ti in ne obžaluj, pojdi prej ;)

*

Jošt, hvala za tvojo poglobljeno verzijo mojih razmišljanj. Tako skrito bi moralo biti. :) Pa je preprosto - kot sem jaz. :)

*

Draga Andrejka, imaš prav. Pravilneje in lepše zvenijo tvoji predlogi. Hvala!

*

Vsem objem <3