kako skrajno sta dolgočasna
dva verza. kako veš kdaj je

dovolj da udariš dvakrat in
nehaš do naslednje kaplje

krvi. z mojega obraza ne sijejo
odtoki. včeraj sem padla v enega

z glavo navzdol in visela dokler
ni prišel drugi in rekel končaj.

ni vse v koncu ali odtenkih. včasih
te zagrabi navaden osat ti pa stojiš

len in miren. za njim prihajajo
delavci z baterijske reje ki jim z

dlani tlijo odpadle kokoši. v temi
se sok skrči na nevarnost. nevarne

so moje stopinje. pazi spogleduješ
se z zdrsom. ne zaužij ga. danes

ne. jutri bodo dišala olja. samo
desni kazalec boš moral počasi

položiti na moj nos in pritisniti.

Vesna Šare