S trnka sem snel te, zdaj pa plavaj.

Plavaj s tokom polnim energije,

skači z njega, pleši, se zabavaj,

saj prekmalu v morje se izlije.

Meni pa ostane, da za vedno

brazgotina moja te pojila

bo v vodovju tujem nezavedno,

kakor skrita, a pomembna žila.

Plavaj, kakor da je svet pred tabo

in za hrbtom sij pretekle sreče

je odšel v odmaknjeno pozabo.

Ko boš šla v valove žuboreče,

bom z otožnim monologom

se poslovil: »Zbogom riba! Zbogom!«

Peter Rangus