Sonet št. 24

S trnka sem snel te, zdaj pa plavaj.

Plavaj s tokom polnim energije,

skači z njega, pleši, se zabavaj,

saj prekmalu v morje se izlije.

 

Meni pa ostane, da za vedno

brazgotina moja te pojila

bo v vodovju tujem nezavedno,

kakor skrita, a pomembna žila.

 

Plavaj, kakor da je svet pred tabo

in za hrbtom sij pretekle sreče

je odšel v odmaknjeno pozabo.

 

Ko boš šla v valove žuboreče,

bom z otožnim monologom

se poslovil: »Zbogom riba! Zbogom!«

Peter Rangus

Komentiranje je zaprto!

Peter Rangus
Napisal/a: Peter Rangus

Pesmi

  • 27. 03. 2017 ob 16:10
  • Prebrano 342 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 52.68
  • Število ocen: 4

Zastavica