Na ogledu

Pred raztrganim človekom sedijo 
ljudje in pišejo pesmi.
V mrtva ušesa mečejo verze
z vonjem po slanini, stopnice 
so rdeče, roka strmi v vazo
in tihota je pognala korenine.

 

Kdo bo prinesel lonček mleka,
kdo vino, kdo cigaretne ostanke,
kdo bo nastavil okostje,
ki skriva ugrize prsti
in rahlja pogoltno temino?
Kdo bo stal in gledal?

 

Zašumi beseda, čevelj brez 
lastnika poje zmečkan papir.
Preveč jezikov v sendviču 
ustnic, preveč mirnih zidov.
Preveč prstov čaka na odstrel.

 

Kdo bo kričal spominom,
kdo peljal reko v pomlad?

 

Povešen pes nadene uzdo 

vetrovom, veje kamnito
sedijo, pločnik se redi.
V vodi črnilo, v pesmi led
in poškrobljeni dotiki.

 

Potopljeni sadovi cedijo slino.
Nekdo zagrabi daljinec.

Vesna Šare

Ana Porenta

urednica

Poslano:
27. 03. 2017 ob 22:01

Je mrtev pesnik tisti, ki najbolj izreka? Kaj je na ogled: pesem ali tisti, ki pišejo? Kdo sprašuje po ostankih, ki izreka odsotno, neslišno? Izrekanje, ki ga prikrijejo stvari, ki vse bolj zavzemajo mesta - in daljinec, ki jih prekine ... otožna poetološka pesem, čestike,

Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Vesna Šare
Napisal/a: Vesna Šare

Pesmi

  • 23. 03. 2017 ob 06:54
  • Prebrano 737 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 475.21
  • Število ocen: 18

Zastavica