Dobro jutro srce

še vedno imam razprte lase

in pižama še piše svoje sanje

dvigujem, polagam dotike

črko za črko vsajam sebe

v odprte delčke tebe,

ki jih še nisi zaprl,

nisi zapečatil.

Tvoji spomini so oživeli,

iz mrtve lutke na omari za spomin

delam znova ponovne korake,

kakor bi se učila znova hoditi

proti najini poti, ki je brez pozabe

počakala mirno, dostojanstveno,

tiho, ljubeče.

Drsim po gladini,

da pritisk ni premočan,

tipam na daljinsko,

da ne prehitim časa,

udiram s prijemom

v nežne globine misli,

občutkov, ki brez sledi

ne bi govorili.

Po izpovedi si spnem

kar gleda okoli zraven oči

in mislim, mislim

kakor iz daljave

pošiljam pozdrav

v preprosto jutro,

v dan, ki ga ne preskočim,

kot ga je ustvaril Večni.

IŽ-lev