ČELIST
oplodil si jo v zaletu, violinski ključ
ti je stal postrani in z oblakov so v
nizkih legah zabrenčali otožni basi.
čelist, klin se s klinom izbija! vedno
je kaka zvezda prilepljena na dno, v
tihoto izpraznjenosti, zavita v plahte.
a ljudje ne vedo, da si moraš vsako
predstavo izmisliti v zaodrju, kamor
le redkokdaj posije luna: gol in nem.
Zaključek pesem dodatno osmisli: vse, kar vidijo / slišijo, si moraš izmisliti v samoti / zaodrju ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 20. 03. 2017 ob 09:13
- Prebrano 584 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 286.75
- Število ocen: 10