naslonjeno

na praznino
čaka na izpolnitev
ki se priplazi s časom

iz nikakršnega začetka

ki ga ne bi smelo biti
je prišlo vse kar je

vse bolj in vse hitreje
se oddaljuje od vsega
le najbližje je najbolj znano
privlačno do popolnega uničenja

ob koncu bo namignilo
na nekaj povsem drugačnega
ali celo na ponovno enakost

tako vsaksebi postaja
da se pogledi svetlobe
ne bodo zazrli

v druge oči

ko obstane na tujem
potone v spanec

brez sanj

bujenja

ne bo

Dare Gozdnikar