Brez naslova je moje srce,
povsod je doma , povsod z mano gre,
sprjema pomen novih dni,
pokaže mi sreče poti.

Brez imena je moja duša,
ki rešiti enigmo življenja poskuša,
le tega zaman se boji,
ne smrti, tega da živi.

Brez obraza je moja vest,
zapisana v telo brez kančka dokaza,
čaka, da padem nje test,
skrita za masko poraza.

Brez smisla je ves moj strah,
živi le, če hočem, da me izdaja,
ko se razblini v prah,
se več z menoj ne pogaja.

Brez refrena bo moje življenje,
le če ga ljubim živi hrepenenje,
ako dan bo dnevu enak,
ostal priokus bo genak.

Martina P