Pesem ne potrebujem te,
spremenila te bom
v preproste besede
takšne počasne, drobne,
iz mojih ust in prstov
bodo tekle samo kaplje,
brez joka,
v njih ne bo smeha
od daleč bo žalostinka,
kjer kot vedno izgublja
smisel svojo moč
in žalost gre naprej
kakor da bi vzhajala potica,
revna brez sladkorja in nadeva,
lezem skozi čas,
a ta je vztrajen
vleče me naprej
a nočem,
ustavila sem se
in držim se močne veje
zavesti, ki počasi izgublja.
Maki so postali nesrečno črni,
kakor da hodim zunaj samo ponoči.
Kličem brez glasa,
ki je utihnil.
Ne,ne potrebujem pesmi.
In zdi se mi,
da me tudi pesem
ne kliče več.
Siti sva.
lepo
tudi preproste besede so pesem ( srca ) <3
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!