gluha tema
diktira tempo črvom razkroja
termiti misli razkropljeni
mikrobi src prestrašeni
zgrajena na industriji odplak
trda valuta
brezčasna
cement
posojilo na dolgi rok
opeke zlepljene s koščki plastike
ostala bo
ko se bo vse ostalo predalo
čista kot solza med beznico
v smradu kanalizacije
omotične lobanje lovijo ravnotežje
iščejo niti vrvi
sanjajo lutkarja
pijani od smisla
nihče jim ne pove da ne morejo videti
da ne smejo vedeti
še okostnjakom ostaja upanje
kje se konča
kdaj se ustavi
pink ponk urnih kazalcev
kdo bo heroj ki bo presekal vozel
da z njim zadavi pesem petelina
ki draži nočno moro
iz zibelke.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!