Odmaknjena od sveta, ljudi in sebe same,
potopljena v življenje, ki mineva tudi zame,
postavljena v vesolja prostor, čas in kraj,
se filtriram in spreminjam, sprašujem se v kaj.

Vse kar doživljam, je le trenutka postaja,
kar čutim, mogoče je, da sploh ne obstaja,
kar zame je zgodba, za nekoga je nesmisel,
ne, nikogar ne obsojam, to je le moja misel.

Vsak na svoj svet gleda drugače,
z občutki in očmi svojo pot sprejema,
lahko izbira, bo videl palice al' kače,
presodi naj sam, kako možnosti dojema.

Lahko se vdam in živim življenje karme,
a moj svet obstaja, ni le bel in črn,
če sem naivna, bom verjela v njene šarme.
a tako si dopustim, da v peti mi bo trn.

Martina P