Če bi lahko, bi te prosil za ples
prek tromostovja, pod pravljični trg,
Nama začaral na vrat bi par škrg
ter ti razkazal dno rečnih nebes.
Če bi lahko, bi za rodno dal prst
svoje življenje in notranji mir
ali pa šel bi pod Save izvir
ter od neznanca prejel sveti krst.
Če bi lahko, bi poslušal glas vil,
ki v harmonijah bi pele mi z rek.
Gledal okornih bi čatežev tek,
škrate, ki mahajo z golih gomil.
Gledalo bajke bi moje oko,
če bi lahko. Oh ja. Če bi lahko.
Zagrnit zavese, pa knjige v roke :)
Fajn, sonet, ki parafrazira Prešernov Krst pri Savici in Povodnega moža ter skozi to preigravanje izpoveduje tako domoljubje kot nedosegljivost neke ljubezni. Sveže kljub znani podlagi.
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!