POŽAGANA

zelene sulice vej

nožice ki napenjajo rast

višje kot si jo kdaj ti izkusil

spet in spet na tleh

gosto požagane -

človekova rezila so nuja

človek ne ve za preskakovanje

iglic ujetih v tesnobo

 

za iskanje sonca gre

za padec semena

začetek rasti je v padcu

v kapljici jantarne solze

zataknjene v zavetno lego

za novo obzorje gre

 

Andrejka

Andrejka

Poslano:
09. 03. 2017 ob 18:23

Motiv za to pesem sem dobila na včerajšnjem sprehodu skozi gozd, kjer so ležali kupi požaganih smrek, ki plačujejo davek onesnaženemu okolju. Zadnja tri leta je pod rezila podleglo ogromno tega našega bogastva. Še dobro, da se narava sploh še lahko obnavlja.


Zastavica

triglav

Poslano:
10. 03. 2017 ob 07:22

Andrejka, res je katastrofa, kar se dogaja v naših gozdovih!


v kapljici jantarne solze

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Andrejka
Napisal/a: Andrejka

Pesmi

  • 09. 03. 2017 ob 13:14
  • Prebrano 365 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 224.74
  • Število ocen: 10

Zastavica