Utrujenost se me loteva,
dnevna svetloba izgineva,
noč se spušča po globelih,
zlato se riše po grebenih,
kazalec na uri pa kroži...kroži,
da je Lune sij močan postal,
Alpe so srebrno odejo dobile
take so,kot ljubke vile
očarale povsem so naju
in v mesečini ti dam poljub,
topel je tvoj dih,
vse je kot en stih,
ki se v rimi dopolnjuje
v čutno pesem se stopnjuje
oh,jutro bo-
zakaj se že končuje!?
Utrujenost se me loteva,
dnevna svetloba se rojeva,
noč še se skriva po globelih,
zlato se riše po grebenih...

Alba