Bolj mlahavo skomignem

in zamrmram nekaj o dnevih

z vedno istim vonjem

vendar stavim na presenečenje

ki najbrž ždi nekje v bližini

ali pa bom spet rekel eh

sedel poleg vrana in strmel nekam

do takrat pa mi nič ne brani

da pišem v mislih zgodbe o njeni koži

in še vedno mi v ušesih zvenijo besede

ki sem si jih izrekel v petek

ko so mi skoraj zrastla krila

a bil je le dan ki je izstopal

kot trenutno luknja na levi hlačnici.

igor žuravlev