na vogalu sanj

Čakam te tam

in objemam kolena.

Veter mi plete lase

zakrivajo me podobe ljudi,

ki bolj kot jaz blizu so ti.

 

Pod priprtimi očmi

skrivam tvoj ranljiv pogled

in za vratom diham

še vročo sapo bežečega plena.

Besede ti grizljam,

kot tiste najine Bobi palčke

z lakoto, ki je ne morem potešiti.

 

Tvojo hladno dlan,

sem kot lopov skrila na toplo v žep

za tipajoče razsute pobože.

Na prstih viseči poljubi vabijo,

da si jih pritisnem na ustnice,

čelo, nos ali kamor že …

 

Ko pestujem spomine

v premrzlih dlaneh …

čedalje  manjša in manjša,

izginjam kot sonce

v meglenih dneh.

Me kdaj iščeš?

Si kdaj sam?

Čakam te tam,

kjer vse je mogoče,

čakam te na vogalu sanj.

 

arabela

arabela

Poslano:
06. 03. 2017 ob 11:44

Iz dveh stark stkana mladenka. :)

Meni, ki poznam obe, se zdi, da sem porušila ritem... 

Kaj pa vam?

Zastavica

igorj

Poslano:
06. 03. 2017 ob 18:42
Spremenjeno:
06. 03. 2017 ob 22:21

Besede se v dvomu zatikajo za rob pločnika

vztrajnostni moment izniči gravitacijo

pod nogami spolzijo skozi opno časa

in se kot odmev vrnejo vate


Zastavica

arabela

Poslano:
06. 03. 2017 ob 21:26

Hvala za te besede, Igor.

Tako nekako je bilo tudi mišljeno.

Lp

Zastavica

Felix

Poslano:
08. 03. 2017 ob 14:32

Življenje je pot vogalov in sanj.

Zastavica

arabela

Poslano:
09. 03. 2017 ob 21:07

Ja Felix ... tudi to. 

Lp

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

arabela
Napisal/a: arabela

Pesmi

  • 06. 03. 2017 ob 10:30
  • Prebrano 639 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 116.09
  • Število ocen: 7

Zastavica