Pozaba

kratkega spomina

z dolgimi koraki

se misli oddaljujejo

odhajajo, se hladijo,

nimajo več toplega občutka,

so nekje daleč

in misli, ki preletavajo

celice spomina v možganih

je kakor mini slovo

do neke točke,

ko je resnična pozaba

ali pa ponovna vstaja

iz na pol mrtve duše.

Hitim kot polž

z malo možnosti.

Zraven razmišljam

koliko je ostalo

še skupne poti.

Čakam odgovor.

Od onega zgoraj

ali dotičnega spodaj.

Pogrejem sobo

in počakam.

Poč utim se kot ptič,

ki išče svojega lastnika

ta čas, ki odhaja.

IŽ-lev