ob nežnem dotiku
njenih lic
sem začutil vlago,
ni bila vlaga
lic
ampak njenih
solza.

žal mi je,
ker nisem
spraševal,
zakaj v mojem
objemu joče.

vem da ona
tega ne pove.

nisem vedel,
da ona ugiba
tako kot jaz,
da objokuje
mrtvorojeno
ljubezen.

da objokuje
strast ki sva
jo v sebi čutila
kot neznosen žar,
ki se ni izlil
iz kamnitih
kipov in
neskončnih
zidov ljubezni.

tja so se vklesali
le ljubosumni bogovi.

morem se predat bogu,
bogu nazaj
le takrat bom postal
ljubimec ženske
ki diha in joka
ob meni.


[center][/center]

ivan z