in iz njenih ust so rasle banane
lokvanji iz njene kože
palčki iz njenega mednožja
sove iz mešičkov njenih dlak
in iz njenega najbolj skritega smeha
so rastli ogromni listi
z njegovo podobo
prijel jo je za roko
sramežljivo in resno
in njene solze so plesale
plesala je omara brez nog in glave
plesale so kave v zraku
in sape na krožniku
in skozi šivankino uho
je priplesal njegov šepet
rekel ji je reka
in poplavila je njegov čas
njegove prste v knjigi
pastirje njegovih konj
zobate metulje v letu
modrino v preskoku strel
in duhovita obzorja
s palico namesto kril
nasmehnil se ji je
in požgala je vse
razen velikih belih mravelj
s kocko sladkorja
urednica
Poslano:
06. 03. 2017 ob 21:05
Spremenjeno:
06. 03. 2017 ob 21:06
Ta ljubezen, ki zažiga ... nenavadne in barvite podobe delajo pesem še bolj strastno ... prav lahko pa ne govori (le) o človeškem odnosu - čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!