Njen smeh ima pridih cinizma,
v pogledu ni več optimizma,
pogosto pada v nostalgijo,
brez sanj je njena domišlija.

Nikomur ne zaupa več,
v ljubezen ne verjame,
pogosto val otožja jo zajame.

Oblači se le še v črnino.
Da lahko premaga bolečino-
piše pesmi
in vse, kot ena,
o minuli so ljubezni ...

HIPI