Ozračje
Nizko nebo priča, da vseprisotno slovo
sledi rojstvu. Dež trza veke, pogrne obzorje. Nevihta tlakuje iz
nuje. Mir se ne meri z leti. Grabim zemljo, ki koplje. Dvignem
pogled , ko sadim smeh. Ravnotežje ostane na robu. Pišem zapisano
stran. Pristan prepišno znan.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poet
- 24. 03. 2009 ob 12:09
- Prebrano 899 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 280
