pogledaš me
nekaj rečeš
ne slišim več
in ne vem če si res tu
ponavljaš izrečeno
vendar se tvoje ustnice ne premikajo
ne vem če jih še vidim
kako se razpnejo v nasmeh
gledam te v oči
ne morem vrniti pogleda
ne želim mimo in naprej
nočem praznih prostorov
v daljavi ugaša obzorje
obarvano listje lebdi v vetru
ko se želim prepričati
da je jesen
jesen je
v njej sam z nama
ob tebi negiben
ne morem niti nazaj
vse je že ne drugi strani
izstopilo iz mene
skozi meglico
ki lebdi nad fotografijo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!