otvoren laptop, rastegnuti tonovi
pozadine, daleko sam i ne menja mi se,
s prozora me sustiže okultna scena,
pokreti dementne starice, susetka
i danas šalje poljubac, na kraju nežni
udarac o sto, stropoštane latice, uz vrisak
galeba, raskošnu bugenviliju, miris prezrelih
smokava i sidra, zabodenog u kašu asfalta: gizdavo
i gnjecavo, samo na tren prene pisak voza
ka jugu, izmiče tunelu i njegovoj tišini,
paloj na kolena, kad zažmurim: vidim
Jani Rica između zrikavaca, u podnevnoj
sijesti, on i njegova senka razvlače,
nemi sirtos horos*
sirtos horos* = grčki narodni ples („vučeni ples“)
Škoda le, da Rico ne more prebrati te odlične pesmi.
Lp
irena
:)
Hvala, Irena!
lp, Jagoda
Prizor starke in žvižg vlaka, ki premakne p. s. v povsem drugačen svet, primer, kako zunanji dražljaji prebudijo notranji svet, da se v njem odzrcalijo kot nove perpektive ... čestitke,
Ana
Upravo tako, Ana! Zahvaljujem, na divnom komentaru.
lp
Jagoda
Jogoda, moje čestitke!
Hvala, Mirko. :)
lp
Jagoda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jagodanikacevic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!