***
Ne pojem.
Nimam posluha
in glas uporabljam
samo za branje
in vsakodnevno razumevanje
sotekajočih proti soncu.
Dlje kot hodim po poti
bolj se držim bližnjih dreves,
da ne obnemorem prehitro.
Bolečina, ki se je naselila vame
počasi popušča in čista pot
znova vodi kot najčistejši opoj,
ki ga žene močna duša,
vse dokler nisem spet na tleh.
Bosa in raztrgana
kot iz grozljivke
hodim proti domu.
Sama.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 23. 02. 2017 ob 19:15
- Prebrano 536 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 122.92
- Število ocen: 9
