Zavrnjena podoknica
»Na gorečo violino
jaz podoknico igram,
daj, odpri mi svojo lino,
zdrami, ljuba, se iz sanj!
Ogenj šviga iz očesa,
v zubljih mi telo drhti ...«
Zdaj odprejo se nebesa,
angel moj na oknu ždi.
Gleda dol, mežikajoče
vame brez besed strmi
in v rokah - je to mogoče?
vrč studenčnice drži.
Potlej s kretnjo hladnokrvno
name zlila je vodó,
z roko snežno pa predrzno
pomahala mi v slovo!
Lepo in ironično opisan prizor (da ne rečem motiv) iz ljudskega izročila, čestitke,
Ana
hvala obema,
se pa sprašujem ali je možno strmeti v nekoga z mežikajočimi očmi?
Gleda dol, mežikajoče
vame brez besed strmi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 22. 02. 2017 ob 19:20
- Prebrano 729 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 265.48