
džindžer je zaspala, rekao bih
danima spava kao leptirica
što zaboravlja, ne ume
rešiti enigmu čaure, u škripcu
bačena kotva čvrsto spregnuta
linijom lanca, godina suše u dijalogu
pustinja, dokolica peska ivo džime
u kamenu, u škriljcu nedovršen stih
na dva koraka od borhesovog
islanda, zure u nju oči
hijeronimusovog zverinja, triptih
vrta tišine, u noći moli se
svom malom bogu da pusti,
opet da rodi se, da samo jedan
beskonačan leptirov dan bude, nada
za običan i bezimen cvet
Pesem, ki s Hieronymusovim zverinjem in Borgesovim otokom odpre svet težko razumljivih simbolov obeh avtorjev, ampak deluje kot uganka, v kateri so skrite vse uganke (in morda tudi reštive) - nenavadna pesem, v kateri se v kratkem zamahu združi svet nadrealizma s preprosto željo: obstajati še en metuljev dan in izpolniti poslanstvo ... mojstrsko prepleteno, čestitke,
Ana
Hvala, Ana, za komentar koji na najbolji mogući način otkriva suštinu pesme i njenu strukturu. To me veoma raduje.
Srdačno,
Jagoda
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: jagodanikacevic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!