Moje njive so prostrane njive.

To so njive brez zidov.

Moji prsti, so krvavi prsti.

To so prsti angelov.

Moje njive niso suhe njive.

Niso z ilovnatih grud.

Niso kamenje brez perspektive,

a pod njimi žal ni rud.

Moji prsti niso lačni prsti.

Ni na njih sledov masti.

Niso lepi ter ne najbolj čvrsti,

a jim to ni spod časti.

Prsti s trmo štihajo daljave.

Omejuje jih zgolj čas.

Njive z mojo so krvjo krvave

zame ne, temveč, za nas.

Peter Rangus