Ko sence slečejo siv plašč

Ko sence slečejo siv plašč in krik zamre, 
zaslišiš čas v prsih, se zaveš, kako blizu 
je poslednji val. Ko je tišina pregloboka 
in te zavetje zaboli, se razgališ tih in slep.

 

Ko v molk odvržeš še najtišji smeh, 
izgubiš odmev in prvi glas, žalobno tlijo
ustnice iz pet, vran brez kljuna je okras
na klobuku cest in zahodi rož drhte.

 

Ko zvok zapušča svet, izveš: nič je večnost,
pogled sledi le vonju zvezd, prozorna nit
ti luknja kožo in končni strel je le utišan
klovn, ki sedi in čaka smrt.

Vesna Šare

Ana Porenta

urednica

Poslano:
25. 02. 2017 ob 16:31

Drugačna: z izrazitim ritmom in enakomerno postavitvijo besed v verze, povezane z ločili ... tudi vsebinsko izjemno osredotočena na iskanje / najdenje plasti, ki se sicer zavijajo v sence - čestitke,

Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Vesna Šare
Napisal/a: Vesna Šare

Pesmi

  • 19. 02. 2017 ob 15:32
  • Prebrano 682 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 545.9
  • Število ocen: 16

Zastavica