oh kako lep dan sem rekla
in pregriznila žličko
s katero sem mešala luknje med zobmi
oh kako lep dan sem izpljunila
ko sem se končno odločila
in odprla vrata v zunaj
tam sta mraz in pohota
tam biatlonci streljajo v žive tarče
vrabci se živčno umikajo
drevesa umirajo z glavami v snegu
in led je samo še en spolzek teren

vidim kako se bohoti zima
kakšen oprijem ima sredinec
ko pritiska na muho
in padajo užaloščeni ostali
vidim kako zmrzuje obešalnik brez ženske
ki stopa po neobritih bradah 
in s prebodenimi prsti liže sneg s kocin
vidim gledalce v areni
z vročo krvjo v kozarcih
topotajo po utrujenih klopeh
z nogami 
ki so jih privili obrtniki
prodanih znamk

oh kako lep dan ponovim
najboljše čakajo stopnice 
s črnimi oblaki
s praznimi oblekami
in z odvrženimi čevlji
čaka jih moški ki iz priležnic
dela cigarete
in ki je pravkar na cilj pririnil
še en invalidski voziček

Vesna Šare