v zaprtih školjkah spijo dnevi
noč se v upanju pomladi
drsti z lučjo prijaznih zvezd
mehkejša kot je to v navadi

stvari izgubljajo pomen
uganko o vsakdanjem peklu
spreminja ubogljiva roka
v tisoč rož na krhkem steklu

srce leži na starem prtu
preutrujeno za setev
skrita v pesmi brez vsebine
se v mrak izlušči tiha kletev

od sto besed zna vsaka zase
iz ust izsliniti priznanje
da so začrtane poti
le beg ljudi v minljive sanje

Dani Bedrač