Boj na Čegru

V Čele kuli oni spijo,

ki takrat so Čegra čuli

bojno, bučno melodijo.

Oni spijo v Čele kuli.

 

Huršid paša je postrojil,

petkrat več kot je junakov,

jih, da z njimi bi osvojil

hrib rdeč, ta hrib mrtvakov.

 

V jurišu Osmani glasno

stekli so na hrib pod streli.

Srbi pa so efikasno

jih kosili, razbesneli.

 

Mladcev zemlja je pojela,

da se je nasitila,

a okopov od krdela

srbskih ni zaščitila.

 

So v kopreno spremenili

zrak nad Čegrom rdeči curki,

ko obrambo so razbili

močni zagoreli Turki.

 

Stevan Sinđelić je kričal

»Zgolj še malo bratje moji

pa bo Paša se prepričal,

da prehudi zanj so boji!«

 

Ne več s puškami, zdaj z meči

boj se bil je umazan, grd.

Vsi odločni, neboječi,

vsi pripravljeni na smrt!

 

Vsi z bogovi v svojih mislih.

Vsi z otroki in ženami.

So se našli v skupnih smislih,

a umrli bodo sami.

 

Je na truplu drugo truplo.

Več ne veš kaj znoj, kaj kri je.

Srbov mnogo, Turkov duplo

zdaj leži sred' te morije!

 

Stevan gleda v bridko navje.

Ve; na Čegru je ostalo

za odpor ter zmagoslavje

Srbsko-uskoških src premalo.

 

Ko že skoraj vsi so pali

izpod turškega hudnika,

s strelom Sinđelič zapali

sode črnega smodnika.

 

Hrib koščeni se je znižal.

Ni več hrib zdaj je zgolj grič.

Mnoge je sovrage zbližal

z zemljo smeli Sinđelić.

Peter Rangus

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
06. 02. 2017 ob 15:30

srpskih---SrBskih ☺

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Peter Rangus
Napisal/a: Peter Rangus

Pesmi

  • 06. 02. 2017 ob 13:44
  • Prebrano 545 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 56.6
  • Število ocen: 3

Zastavica