Odprla bom makov cvet
posesala zrna opoja
zavriskala zaplesala
do jutranjih ros.
Bosonoga, gola
skuštranih oči.
Veje me bodo česale
trave me bodo žgečkale
črički mi bodo igrali
čmrlji se bodo smejali.
Nektarja se napijem.
V cvetno vodico se zlijem.
Na koncu v novo
korenino drevesca
življenje prelijem.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!