iz bolečine je na dan privrela
kot tožba vetra v strah ujeta
spet sili med razpoke
zapoznela
v prelomu išče zvoke
kjer pesem grlic neizpeta
zadane rane bi v sozvočju grela
urednica
Poslano:
03. 02. 2017 ob 10:40
Spremenjeno:
08. 02. 2017 ob 18:52
Spet ena pesem, tokrat prizmat (forma, oblika, zaenkrat "pisana na kožo"zgolj peščici), v katerem ne moremo prezreti sence ... Namesto nadaljnjega komentarja en odgovor :
Modra pa vendar najde pot iz tebe,
saj veter ve, kam pot ga vodi.
Čeprav morda v Prehodu
smisla zebe,
spet na klančin obhodu
začuti up, ob tebi hodi
in v pesem ptic prevaja sebe ...
lidija
Spoštovana Lidija, tvoja tankočutnost pomirja, komentar spodbuja, odgovor pa dobesedno vliva in krepi upanje. Hvala in
lep pozdrav,
koni
kako lep prizmat Koni
in všeč mi je tudi Lidijin odgovor v obliki prizmata
ja, res lepo
... in lep je tudi tvoj komentar, triglav; hvala
in vse dobro ti želim,
koni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: koni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!