Ne trudim se
dokazati,
da imam pravico
živeti
niti se ne trudim,
da bi morala bilokomu
bilokaj dokazovati.
Lezem na tiho skupaj
kot polž s hišico
in vsakič ko mi je težko
zlezem v okroglo hiško
in v tišini meditiram
da izginejo nevarnosti.
Ne govorim več veliko,
raje poslušam,
raje sem tiho
in ne naprezam besed,
pustim jih v grlu,
skoraj na pol izrečene
a ostanejo zamolklo tiho
kot bi imela v grlu ribjo kost,
le da ne plava v alkoholnem oceanu
in za odhod proti koncu steče
samo navadna voda.
Verjamem v čudeže,
drugače te sploh
nikoli ne bi spoznala.
Ta čudež je veliki
in edini, ki me čudi
in me vleče k tebi,
vleče kot magnet
v kraje daljnje
a tudi tam je glasba
in odlične pesmi
se pojejo in govorijo.
Ja, v Rock House
se splača priti,
nahrani se duša
in oživi telo.
Greva skupaj,
da znova ne bom sama.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!