Midva
svet ob svetu sva
mimobežna
telo ob telesu
na postaji življenja
vsak zase epizoda
v nihajočem vsakdanu
hlad razuma sva
v prostorih med nama
pustota
vsak zase
žonglerja za srečo
vsak zase v medčasju
nikoli en plamen
človek ob človeku sva
čakajoč brez izhoda
zaskrbljenih ramen
drug drugemu kletka
koliko hladu razuma je dandanes na tem svetu
vsepovsod, na vseh področjih
krasna pesem
a ko se kamen podrgne ob kamen....se zaiskri ;)
Lp
Pi
Ttriglav - Ja, hlad razuma in dokazovanje lastne prisotnosti. Hvala za dotik.
Irena, hvala za komentar. Ko se kamen podrgne ob kamen, pa vemo kaj sledi!
pozdrav obema
lovrenka
Hvala Milan, prevladal je duh individualizma.
lovrenka
Hladnost, ki izjaja iz dvojine, še bolj zazebe. Pesem z malo besedami prikaže odtujenost in nezmožnost otoplitve odnosa med dvema ... morda bi veljajo razmisliti o tem, kaj sta drug drugemu - kamen je lahko tudi simbol nečesa večnega in neuničljivega - morda bi (glede na uporabo besedišča prej) uporabila kak bolj določen izraz?
Lp, Ana
Ana, hvala za komentar. Z "Drug drugemu kamen" sem mislila, da sta trda drug do drugega ali breme drug drugemu. Priznam, da me je povleklo v rimo z plamen.
Bi bilo bolje recimo:
človek ob človeku sva
čakajoč brez izhoda
zaskrbljenih ramen
drug drugemu neznanka
lovrenka
hm, drug drugemu ... kletka?
Lp, Ana
Super predlog. Bom takoj vnesla.
lp
lovrenka
Čestitke,
Ana
Hvala za podčrtanko in za dober predlog.
lovrenka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lovrenka
- 30. 01. 2017 ob 11:04
- Prebrano 878 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 235.06
- Število ocen: 12