Ko bi stopila si naproti,
kot mački v pomladni noči,
bi ne hodila le vštric.
Korakov bi nanizala v girlando.
Tako pa drug za drugim tečeva.
Naprej. Samo naprej.
Besedo jedko rečeva.
Mar hodiva v dvoje?
Dve senci poravnani.
Ne stopa z nama
zadaj, spredaj
in ob boku
še kdo drug?